|
|
Tradicija
|
Mesto, ki se nežno spaja z okoliško naravo, pa že od nekdaj ponuja skrite in ne tako skrite kotičke za oddih in sprostitev. |
|
Mesto že od nekdaj živi s svojo reko, ki je skupaj s trgovino prinesla tudi marsikatero zgodbo. Tu se je rodil največji admiral avstro-ogrske mornarice, Wilhelm von Tegetthoff, oficirji iz vseh koncev in krajev stare monarhije pa so se tukaj učili – plavati. Mariborski gospodarstveniki so se zaradi Drave že od srednjega veka ukvarjali z logistiko, mesto pa že tako leži ob ključnih evropskih prometnih koridorjih. Če je pomen rečnega toka za mestno gospodarstvo skopnel, pa reka še zmeraj vabi rekreacije željne meščane. In ribiče. Pa eno največjih kolonij prosto živečih labodov v tem delu Evrope. Stara četrt ob nabrežju, Lent, je dom številnih gostinskih lokalov, poleti pa zaživi s festivalom glasbe, uličnega gledališča in folklornega izročila. |
Globoko v reko segajo tudi korenine najstarejše vinske trte na svetu, ki že skoraj pol tisočletja raste na pročelju obrežne gostilne. Tok vina je za mesto pač že od nekdaj vsaj tako pomemben kot tok Drave. Že pod Avstro-Ogrsko so vina mariborskega okraja (»Marweine«) slovela kot ena najboljših celotne monarhije. Tukaj so leta 1876 priredili tudi prvi avstro-ogrski enološki kongres. Mariborska vinska veletrgovca, Julius in Robert Pfrimer, sta bila med redkimi izbranci, ki so zalagali sam kraljevo-cesarski dvor na Dunaju, takrat enega najbolj prestižnih in zahtevnih trgov luksuzne potrošnje na svetu. Enak uspeh je dosegel tudi njun someščan, puškar Johann Erhart; cesar in njegovi izbranci so med lovom streljali z mojstrovinami, izdelanimi v Mariboru. |